Motil bi se, kdor bi zagorsko geografsko ujetost in zaprtost enačil s kulturno zaprtostjo, saj je znano, da se odvija v Zagorju marsikaj, kar to zanika. Izmenjava kulturnih dosežkov in dogodkov iz Zagorja navzven in iz Slovenije, domovine in tudi tujine v ta revirski kraj je že nekaj let precej obilna, in to na likovnem, glasbenem, gledališkem in tudi filmskem področju, pa naj gre za poustvarjalne ali ustvarjalne sadove. Naštejmo nekatere od njih: s poklicnimi gledališkimi dosežki se naši občani lahko seznanjajo ob gostovanjih poklicnih gledališč v okviru rednega abonmaja, po naših krajevnih skupnostih pa je živahna tovrstna ljubiteljska dejavnost, ki je deležna odobravanja tudi na našem osrednjem zagorskem odru, bienalna revija mladinskih pevskih zborov Slovenije in festival Revolucije in glasbe držita zrcalo nivoju našemu uspešnemu Delavskemu pihalnemu orkestru, zboru Vesna in drugim poustvarjalnim skupinam, vsakoletna slikarska kolonija na Izlakah in pestra razstavna dejavnost nam odpirata vpogled v likovno dogajanje, vsakodnevni filmski spored, ki vključuje skoraj vso jugoslovansko distribucijsko ponudbo na eni strani in ustvarjalno delo Kino kluba mladih, katerega filmi se pojavljajo na številnih neprofesionalnih predstavitvah doma in v tujini na drugi strani, opravičujejo nekoliko samozavestno uvodno misel. Mnogi filmi našega kluba, ki deluje že 19 let, so dobili javna priznanja in nagrade, in nas tako uvrstili med kraje, ki bi želeli tudi v tej umetnosti sporočati ljudem svoja spoznanja, in to v obliki intimnih sporočil ali angažiranih opozoril. Ker je filmsko razmišljanje v zagorski občini že tako dolgo sestavina našega kulturnega dogajanja, pač ni slučajno, da se 22. republiški festival neprofesionalnega filma odvija v Zagorju. To je gotovo lepo priznanje našim vztrajnim fantom, ki nočejo filmov le gledati, pač pa se želijo v njegovo podobo in razvoj tudi individualno in klubsko tvorno vključevati. Kakšne so te dimenzije vključevanja v filmski tok je manj pomembno: hotenja so zdrava, priznanj je precej, pot kluba - izvirna. Pozdravljamo vse sodelujoče na festivalu in hvala vsem, ki želijo z nami izmenjati humana sporočila. Festivalu želim uspešno delo in odmevnost.

Predsednik OKS Zagorje:
Drago Butja

ODLOČITEV ŽIRIJE XXII. FESTIVALA NEPROFESIONALNEGA FILMA SLOVENIJE

Žirija festivala, ki so jo sestavljali:
Silvo Teršek, radijski novinar,
Slavi Gregl, prof. glasbe,
Jože Vozny, gledališki režiser,
Nande Razboršek, prof. slavistike,
Janez Horvat, TV snemalec, kot predsednik žirije,

si je dne 27. in 27. septembra 1986 v Zagorju ob Savi ogledala 41 festivalu prijavljenih filmov in po določilih festivalskega razspisa in v skladu s pravilniki SO AFJ in FKZS o nagradah in priznanjih sprejela naslednje odločitve:

https://nc-v.si/wp-content/uploads/2020/04/Žirija-pri-delu-1206x730.jpg

V zvrsti dokumentarnega filma prejmejo:
1. nagrado - Zlato plaketo film L'ENIGMATICO MONDO DI IMMAGINI DI SERGIO STOCCA, avtorja Aljoše Žerjala iz kino kluba Trst.
2. nagrada - Srebrna plaketa ni podeljena.
3. nagrada - Bronasto plaketo film TRŽAŠKA MELANHOLIJA, avtorja Sergeja Verča, samostojnega avtorja iz Trsta.

V zvrsti igranega filma prejmejo:
1. nagrado - Zlato plaketo film KOLEKTIVNI ANGEL, avtorja Uroš Smaska iz Kino kluba Maribor.
2. nagrado - Srebrno plaketo film 107, avtorja Uroša Smaska iz kino kluba Maribor.
3. nagrado - Bronasto plaketo film NEROJENA BOLEČINA SPOZNANJA, avtorja Zlatka Benka iz kino kluba Mladih Zagorje.

V zvrsti žanrskega filma prejmejo:
1. nagrada - Zlata plaketa ni dodeljena.
2. nagrada - Srebrno plaketo film DOLINA ODMEVA, avtorja Matjaža Weingerla, iz kino kluba DPD Svoboda Ljubljana.
3. nagrada - Bronasto plaketo film SREČEN SEM, ČEPRAV SEM REVEŽ, avtorja Zlatka Benka in Kino kluba Mladih Zagorje.

V zvrsti animiranega filma:
1. nagrada - Zlata plaketa ni dodeljena
2. nagrada Srebrno plaketo prejme film 1 + 1 = 3, skupine avtorjev iz Kino kluba Relik  Trbovlje.
3. nagrada - Bronasto plaketo prejme film GOBA, samostojnega avtorja Franca Kopiča iz Maribora.

Posebne nagrade - Zlate plakete - prejmejo:
Uroš Smasek iz Kino kluba Maribor za scenarij filma Kolektivni angel.
Uroš Smasek iz Kino kluba Maribor za režijo filmov 107 in Kolektivni angel.
Uroš Smasek iz Kino kluba Maribor za kamero Kolektivni angel in 107.
Aljoša Žerjal iz Kino kluba Trst za montažo filma L'enigmatico mondo di immagini d'Sergio Stocca.
Matjaž Weingerl iz KK DPD Svoboda Ljubljana za ton v filmu Dolina odmeva.

Ostale nagrade:
Majda Reberšek iz Zagorja ob Savi prejme nagrado za najboljšo žensko vlogo v fillmu Nerojena boloečina spoznanja.
Janez Kušar iz Kino kluba Maribor prejme nagrado za moško igro v filma 107.
Nagrado za najboljšega debitanta festivala prejme Matjaž Weingerl iz Kino kluba Maribor, skupina W. O. R. M. S
Vsi filmi, predvajani v izbrani selekciji, prejmejo diplomo.

MNENJA ČLANOV ŽIRIJE

Janez Hrovat, predsednik žirije

Primerjava z lanskim festivalom nam pokaže, da je bilo letos poslanih več filmov: lani 31, letos 41. Zaradi manjšega števila letos nagrajenih filmov bo morda kdo menil, da so letošnji filmi slabši, vendar ni tako — kvaliteta filmov je letos nekoliko boljša, višja. Veliko zaslug za nivo ima Uroš Smasek s svojimi tremi filmi, pa tudi drugi so dovolj kvalitetni. Menim, da smo storili prav, da nismo podelili vseh nagrad, ker bi bilo nesmiselno, da bi jih podelili za vse kategorije, čeprav nismo našli med njimi enakovrednih paralelnih filmov.

Jože Vozny, član

Presenečen sem, da se pri nas na neprofesionalnem filmskem področju toliko dela in tako dobro dela. Pri žiriranju mi ni bilo ne dolgčas ne nerodno zaradi nivoja. Veseli me, da je toliko filmskih entuziastov, pa čeprav je naša družba do njih mačehovska in v denarnem smislu brezbrižna. Resno delo mladih filmarjev me preseneča, čeprav pri delu nimajo prave opore pri profesionalnih inštitucijah. Opazil pa sem, da je premalo idejno celovitih filmov in da ni velikih razlik znotraj kategorij. Marsikaj pogrešam: ni pravega političnega filma, ni prave satire, ni osvežujočega humorja, premalo je filmov, ki bi prikazovali to, kar nas tišči danes in tukaj. Prevladujejo upodobitve zadreg mladih v boju s starejšimi. Nekaj je estetiziranja in eksperimentov zaradi eksperimentov. So pa svetle izjeme in upam, da smo jih izluščili in pohvalili, obenem pa malo zavrli inflacijo nagrad.

Slavi Gregi, član

Priznam, da sem prvič sodelovala na takšnem filmskem festivalu, in sem prijetno presenečena nad pestrostjo in kvaliteto filmov. Sem glasbenica in filmsko manj podkovana, zato sem filme ocenjevala po svojem občutku. Posebno pozornost sem posvetila glasbeni opremi filmov. Upam, da pri ocenjevanju nisem bila pretirano krivična. Želim, da filmski navdušenci nadaljujejo svoje delo, saj pošteno delo prej ali slej rodi uspeh. Strinjam se tudi z mnenji drugih sogovornikov.

Nande Razboršek, član

Žiriranje neprofesionalnih filmov je bila zame nova in zanimiva izkušnja. Ob gledanju filmov sem dobil zanimiv prerez čez življenje okoli nas. Videl sem, kaj in kako Slovenci v tem trenutku doživljamo, razmišljamo, čutimo, delamo, za kaj se zavzemamo, kaj nas moti. V prikazani podobi je veliko sivine. Razpon med filmi je precejšen. Najboljši so me prepričali o velikem filmskem znanju, drugi pa o ljubezni do filma. Vesel sem, da smo bili pri ocenjevanju dokaj enotni in upam, da bodo nagrajeni filmi všeč tudi naši publiki.

Silvo Teršek, član

Po ogledu 41 filmov sem nekoliko ustvarjalno utrujen, zato še nisem povsem izkristaliziranih misli. Morda me moti, da mladi filmarji nimajo posebno širokega razpona idej, zato so filmi le formalno zrcalo situacije, v kateri živijo. Kljub temu pa nekateri med njimi gledajo na življenje, film in na filozofijo tega življenja mnogo globlje, kot gleda na vse to povprečje. In take filme smo nagradili. Zaradi tega bodo morda nekateri nagrajeni filmi zadržano sprejeti pri gledalcih. V filmih je mnogo turobnosti, kar pa ni čudno, saj postaja tako življenje. Pri nagradah smo spregledali nekatere poizkuse senzibilnosti, ki jih naš čas težko prenese, ker so bili ustvarjalci obrtniško premalo vešči. Človek je pri ocenjevanju filmi,v vedno v dilemi, ker ne ve, ali naj ocenjuje dober namen, dobro voljo, hotenje in notranjo filozofijo ustvarjalca ali pa naj ocenjuje končni izdelek. Pri ocenjevanju sem bil pogosto v dilemi.
Upam, da smo svoje delo dobro opravili.

Vir: Zapis iz festivalskega kataloga (11. 10. 1986)